|
|
 | Vsi Avstralci bodo vozili počasneje | | | |
| Ceste v avstralskem Severnem teritoriju ne bodo več nekaj posebnega - tudi tam bo treba od januarja spoštovati omejitev hitrosti.
V Severnem teritoriju namreč s 1. januarjem 2007 uvajajo omejitev hitrosti, najvišja dovoljena hitrost na hitrih cestah zunaj naselij bo 130 kilometrov na uro. Predsednica vlade Severnega teritorija Clare Martin je pred kratkim napovedala več sprememb, ki naj bi zagotovile večjo prometno varnost.
Številke so namreč povedale svoje - v Severnem teritoriju, ki meri skoraj milijon in pol kvadratnih kilometrov, je žrtev na cesti trikrat več kot v drugih delih Avstralije. In le v Severnem teritoriju hitrost na cestah zunaj naselij ni omejena. A že čez dober mesec in pol bo drugače. Na štirih najpomembnejših cestah v Severnem teritoriju, kjer omejitve zdaj ni, bo največja dovoljena hitrost le še 130 km/h. Na drugih cestah zunaj naselij bo omejitev 110 km/h.
"Zelo sem ponosna na naš teritorji, nisem pa ponosna na našo cestno varnost. Pijemo in vozimo, ne pripenjamo se in vozimo kljub rdeči luč. Zelo slabi vozniki smo, in to moramo spremeniti," je pojasnila Martinova, mnogi pa ji oporekajo, saj so prepričani, da bi omejitve hitrosti ne bi smelo biti, ker so razdalje med poseljenimi deli teritorija tako velike.
V Evropi imajo ljubitelji velikih hitrosti najraje nemške avtoceste, kjer omejitve hitrosti za osebne avtomobile sploh ni. Kljub temu na slabi tretjini nemških avtocest stojijo znaki, ki določajo najvišjo dovoljeno hitrost, približno 10 odstotkov avtocest pa je opremljeno z elektronskimi prometnimi znaki, kjer se omejitev hitrosti glede na vremenske razmere in gostoto prometa spreminja. Priporočena hitrost za osebne avtomobile na nemških avtocestah je sicer 130 km/h. V preteklosti so okolijske skupine in nekatere politične stranke oziroma posamezni politiki že predlagali, da bi uvedli splošno omejitev hitrosti na avtocestah, a zaenkrat se to še ni zgodilo.
Vir: RTV Slovenija
[Submitted by Aljoša] | |
| Volvo nagrajen za varnost in tehnologijo | | | |
| Napreden sistem BLIS (Blind Spot Information System), sistem opozorila za vozila v mrtvem kotu, ki je prvi sistem te vrste ki je bil predstavljen in pomaga preprečevati nesreče zaradi mrtvega kota, je prejel nagrado (Safety and Technology Award) na Autocar Awards 2006.
BLIS uporablja sistem inteligentne digitalne kamere vgrajene v oba vzvratna ogledala in neprestano spremlja območje vzdolž vozila. Ko zazna drugo vozilo ali motorista obvesti voznika preko oranžne lučke v A-stebričku na notranji strani zunanjega ogledala.
Urednik Autocar-ja, Charles Hallet je dejal:'' BLIS sistem predstavljen v Volvu je najenostavnejši, najbolj uporaben in izviren varnostni sistem, ki bo v produkciji še dolga leta. Poleg tega pa njegova cenovna dostopnost pomeni, da ga bodo vozniki uporabljali in imei od njega koristi.''
Ingrid Skogsmo iz Volvo varnostnega centra, ki je nagrado prevzela je dejala: ''Volvo verjame, da je preprečitev nesreč ravno tako pomembna kot je zmanjševanje poškodb in smrtnih žrtev in kot vodilna znamka na področju varnostne tehnologije, bo Volvo nadaljeval aktien razvoj varnostne tehnologije. Volvo je prvič predstavil BLIS sistem v svojem konceptnem vozilu Safety Concept Car leta 2001 in smo zelo zadovoljni, da je ta tehnologija sedaj v serijski produkciji.''
Blis je sedaj moč dobiti v vseh modelih, tudi v novem C30 in stane v angliji med £450 in £600.
Vir: Carpages
[Submitted by Blaž] | |
| VOLVO C30: Tunerski trojček | | | |
| Vsakoletni tunerski sejem SEMA, ki ga organizira združenje severnoameriških izdelovalcev tuning opreme, je najpomembnejši dogodek te vrste v ZDA. Tega se zavedajo tudi Švedi, zato so trem švedskim tunerjem dali nalogo, da pripravijo tri različne koncepte in jim odstopili tri primerke novega volva C30, ki je bil uradno predstavljen v Parizu.
Na prvi fotografiji je prikazan izdelek malega tunerskega podjetja ipd, ki se bo javnosti predstavil v patriotskih barvah. Ponaša se s športnim vzmetenjem, zmogljivejšimi zavorami ter avdioopremo, ki so jo prispevali pri podjetjih Alpine ter Apple. Najboljša stvar se nahaja pod motornim pokrovom, kjer najdemo pogonski agregat, ki ob pomoči mehanskega kompresorja iztisne 400 'konj'.
Primerek v snežnih vojaških barvah predstavlja izdelek tunerja Heico Sportiv, ki je v prvi vrsti namenjen ljubiteljem 'outdoor' rekreacije, kar dokazuje zamišljena uporaba stalnega štirikolesnega pogona ter namestitev prtljažnika za snowboard deski. Tretji primerek prihaja iz podjetja Evolve, ki je že sodelovalo s Švedi pri izdelavi konceptnih avtomobilov te znamke. Po mnenju predstavnikov podjetja Evolve ga odlikuje kombinacija odličnega vizualnega izgleda in velikih zmogljivosti.
Sorodne novice:
C30, Heico Sportiv in Burton
[Submitted by Aljoša] | |
| Da so Skandinavci nekaj posebnega, vedo že otroci. Seveda, tam gor, na vrhu evropskega zemljevida, baje rastejo najlepše blondinke na svetu, a tudi najmogočnejša moška pleča te oble. In tam blizu, kjer je polovico leta dan noč in polovico leta noč dan, prihajajo iz robotiziranih proizvodnih linij eni izmed najboljših avtomobilov na svetu.
Volvo V50 ni markanten avtomobil. Zato pa je tipični Skandinavec. Sicer prepoznavne poteze, a nekam skopo poudarjene, zadržane. Že klasika; stopnička po celotnem boku, kratek in nabit navzven potisnjen rilček ter oglat diagonalno presekan, v lesk spoliran konec nosu. Ampak nezamenljivo volvo. V kombijevski različici pa še bolj volvo. Vendar se nekako zdi, da najmanjši hišni kombi ni več izdelan v slogu preteklosti. Nič več volvo – ogromen avto, temveč prej obratno. Pravzaprav izgleda precej majhen, četudi je velik. Morebiti zaradi velikega in navzgor nabuhlega prtljažno-potniškega prostora in kratkega prednjega dela. Nekako, kot da bi bil že zaleten v verižnem trku. Četudi je v globokomorskomodrih bisernih odtenkih na pogled elegantno prijeten. Tipičen Šved. Tipična skandinavska tehnologija. Tipična skandinavska gradnja. Osnovan približno tako, kot so njihova bivališča. Navzven majcene hišice, pobarvane v močne temne a žive odtenke, da srebajo sončno toploto iz mrzle okolice severa, od znotraj pa prijazni, prijetni, topli in bogato opremljeni domovi, sestavljeni iz majhnih uporabnih prostorčkov, ki nudijo enkratnost bivanja vsakomur. Ta svojeglavost a hkrati imenitnost je doletela tudi volvo V50. Navidezna majhnost ponuja v notranjosti potnikom obilico prostora, sploh na prednjih sedežih. In luksuzno udobje ter fino počutje vsaj spredaj sedečim. Zadaj tudi, če le-ti nimajo predolgih nog in previsokih hrbtov. Toplino in prijetnost gre čutiti na mehkem usnjenem oblazinjenju, unikatnost temperamenta Skandinavcev pa iz strogih ravnih velikih površin ter ostrih linij, ki se skupaj zlivajo v enkratno celoto.
Svojevrstnost je opredeljena tudi na detajlih. Glavni izmed njih je pionirsko delo pri avtomobilskem dizajniranju. In ta je sredinska konzola; le za prst debela, v lok upognjena plošča, olepšana z v čokoladno tablico razporejenimi gumbi na sredini, ki služijo upravljanju in nastavljanju določenih sistemov v vozilu. Za njo pa nič. Praznina. Oziroma skrit odprt predal za drobnarije. Ostale malenkosti godijo bivanju v potniškem prostoru. Uporabni gumbi so veliki in prepoznavni, neuporabnih gumbov ni. Isto je z informacijami. Kar voznik potrebuje za vožnjo in nič več. A vseeno več kot dovolj. Da volvo V50 ne želi biti suveren družinski avtomobil, kaže navzven z malo odlagalnimi mesti v kabini. In tudi s prtljažnikom, ki ni prav prepričljivo velik, čeprav bi ob delno podrti zadnji klopi lahko vanj pospravili tudi skakalne smuči Jana Bokleva. Da hoče suvereno zadovoljevati elitni razred, pa nudi v svoji opremi, nekateri proti doplačilu, vse, kar se za imenitneže spodobi. Torej vse. Ves luksuz, vso možno aktivno in pasivno varnost, vso elektriko in elektroniko. Razen TV.
Takšno, kot je počutje v potniški kabini, je tudi počutje pri vožnji. Da gre za avtomobil, ki bi si želel malce večjo medosno razdaljo, se ve, saj si platformo deli z Mazdino trojko in Fordovim focusom, le da je v tem primeru uglašeno kot filigransko izpiljena simfonija. Mehko požiranje lukenj in neravnin, tihost, stabilnost in dober občutek voznika za volanom so njegovi aduti. Pri vsem tem pa se zna zgoditi, da bo nemalokrat na voziščih šlo z avtomobilom prehitro, saj je občutek za hitrost varljiv. Zaradi dobre zvočne izolacije in odlične voznosti. In zaradi popolnega neobčutka stika s cesto na volanskem obroču. No, nekaj je za slednje kriv tudi samodejni menjalnik, v kombinaciji z 2,4-litrskim prečno postavljenim vrstnim turbodizelskim petvaljnikom s 132 kW (180 KM) moči in 350 Nm navora. Zmogljivost motorja je namreč neenakovredna prestavni tehnologiji, saj je ta kljub svoji sodobnosti precej počasna ter ji obilica navora povzroča težave pri izbiranju prestave. Seveda ob željah po dinamični vožnji. Ne glede na to pa ta motor volvu V50 dobesedno leži na duši, ker mu moči prav nikoli ne zmanjka. In konec koncev, kljub svoji moči ni tako požrešen. Slabih 10 litrov mu je bilo dovolj za urno vožnjo po neskončnih serpentinastih klancih.
Za volvo V50 summum velja reči le eno. Zelo dober avtomobil! Gledano iz katerekoli smeri. Le nekaj je nujno. Skandinavski stil mora biti obvezno všečen, sicer polariteta ni več nujno na pozitivni strani. O cenah pa ne gre izgubljati besed. Kdor ve, kaj hoče, bo tudi odštel.
tehnični podatki - volvo V50 D5
vrsta motorja: turbodizelski, petvaljni, vrstni, 4 ventili na valj
prostornina v ccm: 2401
moč v kW (KM) pri vrt./min: 132 (180) pri 4000
največji navor v Nm pri vrt./min: 350 pri 1750
menjalnik: samodejni, petstopenjski
pogon: na sprednji kolesi
mere (dolžina x širina x višina) v mm: 4515 x 1770 x 1450
medosna razdalja v mm: 2640
prtljažnik v litrih: 417/1307
masa praznega vozila (nosilnost) v kg: 1461 (539)
največja hitrost v km/h 220
pospešek 0-100 km/h v s 8,6
poraba (po normah EU) v l/100 km: 9,7/5,5/7,0
poraba na testu v l/100 km: 9,9
Vir: Avto info
[Submitted by Aljoša] | |
| V tovarni v Ghentu so v sredo 25. oktobra, dosegli svojevrsten rekord, saj so proizvedli petstotisočega volva S60.
Zgodovinski model S60 se je pojavil v liniji ob približno 15.30 uri. Vozil ga je Mario Van Der Pulst. Avto s kovinsko prevleko vrbovo zelene barve je naročil američan. Proizvodnja modela S60 se je začela v letu 2000 v tovarni Volvo Car Corporation v Ghentu in v manjšem številu v montažnih tovarnh CKD na Tajskem in Maleziji.
Vir: Dobro jutro št. 91, leto 5
[Submitted by Aljoša] | |
|
|
Gostov: 23, Članov: 0 ...
največ prisotnih: 1352
(Članov: , Gostov: 1352) v 20.03 - 12:40
Člani: 6007
najnovejši član: Gelarfer |
|
|
Ni dogodkov
|
|
|
Kdaj in v katerem modelu je Volvo prvič predstavil laminirana stekla?
1972 - 240
1992 - 850
1944 - PV444/544
1986 - 360
Anketa je namenjena samo članom
glasov: 527
Prejšnje ankete
|
|
|
